Države znova posegajo po zlatu, katera ga je kupila največ
Poljska še naprej kupuje veliko zlata in cilja na zalogo v višini 700 ton, medtem ko Rusija svoje zaloge manjša za financiranje vojne.
Po bolj mirnem januarju so centralne banke po svetu februarja znova v večji meri kupovale zlato, čeprav je raven nakupov v prvih dveh mesecih leta še vedno za polovico nižja kot v istem obdobju lani, v poročilu ugotavlja industrijsko združenje World Gold Council (WGC).
Centralne banke so februarja kupile neto 19 ton zlata, kar je bilo trikrat več kot januarja. Neto količina odraža razliko med nakupi bank, ki so kupovale, in prodajami tistih, ki so svoje zlato prodajale. V istem mesecu lani je ta številka znašala 26 ton. V prvih dveh mesecih leta 2026 so neto nakupi znašali 25 ton, lani pa 50 ton, v poročilu piše višja raziskovalka pri WGC Marissa Salim.
Največji kupec v februarju je bila poljska centralna banka z 20 tonami zlata, kar je sicer manj od 29 ton lanskega februarja. Vseeno pa je Poljska s tem zlate rezerve povečala na 570 ton oziroma 31 odstotkov vseh rezerv. Guverner banke Adam Glapiński pravi, da je cilj doseči 700 ton zlata. Nedavno je predlagal tudi prodajo zlata v vrednosti 13 milijard dolarjev za financiranje obrambnih izdatkov, kar naj bi ustvarilo dobičke in omogočilo ponovne nakupe zlata, a podrobnosti o tem načrtu niso znane.
Sledil je Uzbekistan z osmim zaporednim mesecem nakupov, februarja je rezervam dodal osem ton. Njihove rezerve se s tem dvigajo na 407 ton oziroma 88 odstotkov celotnih rezerv. Malezija je dodala dve toni v drugem zaporednem mesecu nakupov, Češka pa prav tako dve toni v že 36. zaporednem mesecu nakupov.
Kitajska centralna banka je kupila približno tono zlata, kar je bil šestnajsti zaporedni mesec nakupov. Njene zaloge – šeste največje na svetu – sedaj znašajo 2.308 ton ali 10 odstotkov vseh rezerv. Manjše količine so februarja kupile še Kambodža, Indonezija in Srbija.
Največ prodali Turčija in Rusija
Februarja je Turčija prodala osem ton zlata, a gre za prodajo iz zalog finančnega ministrstva, ne centralne banke, ocenjuje WGC. Centralna banka pa je bila aktivna pri trgovanju z zlatom v marcu, saj je porabila približno 50 ton svojih zlatih rezerv za likvidnostne namene in devizne operacije. Guverner banke Fatih Karahan je opozoril, da “je znaten del teh transakcij v obliki terminskih pogodb za zamenjavo zlata in valute. Z drugimi besedami, ko dosežejo ročnost, se bo zlato vrnilo v naše rezerve.”
Rusija je v mesecu prodala šest ton zlata, s čimer krpa razliko med rastočimi vojnimi izdatki zaradi vojne v Ukrajini ter upadajočimi prilivi od prodaje nafte in plina zaradi mednarodnih sankcij. Država ima sicer pete največje zlate rezerve na svetu, ki presegajo 2.300 ton. Na prvih štirih mestih po zalogah so ZDA, Nemčija, Italija in Francija; v vseh zlato pomeni več kot 70 odstotkov rezerv.
Manjše količine so februarja prodajale tudi centralne banke Kirgizije, Kazahstana in Bolgarije.
Medtem se nekatere afriške centralne banke obračajo k zlatu kot sredstvu za razpršitev tveganj in okrepitev rezerv. Uganda je pred dvema letoma začela program odkupa v državi proizvedenega zlata, aktivni odkupi pa naj bi se začeli marca letos. Do junija centralna banka načrtuje odkup vsaj 100 kilogramov zlata domačih proizvajalcev. Podobne načrte je februarja nakazal guverner kenijske centralne banke Kamau Thugge.
Promptna cena zlata se je sicer spustila z rekordnih 5.400 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo) konec januarja. Trenutno se giblje okrog 4.670 dolarjev, ob tem času lani je bila malce nad tremi tisočaki.
